Emisivnost

Vsa telesa, ki so na temperaturi nad absolutno ničlo sevajo energijo v obliki elektromagnetnega valovanja. Glede na višino temperature na kateri se telo nahaja, seva več ali manj energije.


Velik del energije, ki jo sevajo zelo vroči predmeti leži v področju valovnih dolžin, ki jo naše oči zaznajo. Vroče predmete vidimo kako žarijo v rdečkasti in rumeni, razbeljene pa v beli svetlobi. Ko pa temperatura telesa pade pod približno 500 °C se zmanjša tudi njegova jakost sevanja tako, da  naše oči tega sevanja niso več sposobne zaznati.


Na srečo imamo zelo občutljive infrardeče kamere in termometre, ki to sevanje zaznavajo in nam omogočajo prikaz toplotne slike, oziroma merjenje temperature opazovane površine.


Emisivnost je sposobnost površine, da seva energijo. Vendar vsa telesa energije niso sposobna sevati v enaki meri.


V kakšni meri je neka površina na določeni temperaturi sposobna sevati energijo določa faktor emisivnosti, ki je razmerje med sevanjem realnega telesa in sevanjem idealnega telesa pri isti temperaturi.


V tipični elektro omari se nahajajo elementi z emisivnostjo med 10 pa vse do 95 %.  Emisivnost površine se lahko spreminja s starostjo, oksidacijo, korozijo, umazanijo itd. Vse to dela meritev še bolj negotovo. Neupoštevanje dejanske vrednosti za emisivnost ima za posledico napačno izmerjeno temperaturo ter na podlagi tega napačno oceno stanja naprave.  To pa je lahko usodno.


Visoko emisivne nalepke na ključnih mestih omogočajo ne samo zanesljivo odkrivanje nevarnega pregrevanja, ampak tudi točno merjenje temperature.



    


Termogram dveh oseb, ki se reflektirata od kovinske plošče na spodnji fotografiji.





Čeprav na pogled kovinska plošča ne deluje zelo odsevno pa ima v IR delu spektra majhno emisivnost in visoko reflektivnost.